Homo Carnula
Nemirno spim s slamo sem pokrit
Z luknjami v čeveljcih
Lačen od drobtin
V posmeh vsem njim
Brez glasu pojem skupaj z njo
strgano harmoniko
Krivo a toplo
V posmeh vsem njim
Potem obrne se svet
V soju znajdem se luči bogatih
Si kdaj vdahnil parfum
ki plava ob ljudeh drugačnih
Želja stati z njimi z ramo ob rami
zbledela je v temi
Ostal bom tam koder sem začel
Stran od sive množice
Stisnjen med plevel
A ne bom trpel
Nemirno spim v svili prepoten
Prenažrt obilne kuhinje
Nasičen z davki in sit carin
Kako lahko vpliven pri ljudeh
sem tarča za posmeh
Tokrat vse za dober glas
Rad bi dal vsa čustva ven iz knjig
Zamenjal delo za navdih
Kako lahko vpliven pri ljudeh
sem vedno v posmeh
Potem obrne se svet
V soju znajdem se luči prerevnih
Si kdaj vdahnil parfum
ki plava ob ljudeh drugačnih
Želja stati z njimi z ramo ob rami
zbledela je v temi